SVETOVNI DAN HRANE, 16. oktober NAŠA DEJANJA SO NAŠA PRIHODNOST ZDRAVA PREHRANA ZA SVET BREZ LAKOTE

Vse bolj je pomembno, da je tudi naša prehrana trajnostna. Od pridelave, predelave, pa do zaužitja in morebitnih zavržkov. To pomeni, da v celotnem kroženju snovi ne pride do prekomernih količin raznih snovi, ki so obremenjujoče za okolje. Ker je hrana naravnega izvora in se lahko v celoti vrne v naravno okolje, je v pridelavi in predelavi živil najbolj obremenjujoče za okolje dejstvo, da poteka intenzivna pridelava hrane na osnovi nafte – veliko strojev za obdelavo zemlje in za transport živil je na tak pogon. Poleg tega je obremenjujoča za okolje tudi embalaža iz umetnih snovi. Če bi porabili nafte samo toliko, kot je potrebno za prehrano vseh ljudi na Zemlji, bi to bil razumen davek za prehranjenost vseh ljudi. Do težav pride, ker je proizvodnja hrane prekomerna in ker je ogromno transporta hrane, tudi z enega na drug kontinent – na dolge relacije. Ogromno goriva porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo. Še hujše pa je to, da si kljub prekomerni pridelavi v današnjem času velik del človeštva ne more zagotoviti zdrave prehrane. Teh ljudi je na svetu kar 40 % ali tri milijarde. Transport hrane se namreč izvaja med državami, kjer se hrana proizvaja do držav, ki jo kupujejo. In to mimo držav v katerih so ljudje, ki bi jim ta živila prišla še kako prav, ker so revni in si teh živil ne morejo privoščiti. Po nekaterih podatkih izkoriščamo naš planet v višini potrošnje 1,7. Kar 70% vsako leto potrošimo več naravnih virov, kot se jih pa lahko na leto obnovi. Pa kljub temu imamo revne in lačne. Žal se bogastvo kopiči samo na določenih delih planeta, velikokrat pri tistih, ki izkoriščajo naravne vire držav, kjer so revni in lačni. Vsekakor bomo morali glede tega veliko spremeniti, ker naravne vire vse bolj izkoriščajo bogati, poiščejo pa jih pri revnih in lačnih.

Prehrana bogatih je preobilna in zaradi tega energijsko prebogata. V razvitem svetu je veliko prekomerno hranjenih, ki imajo prekomerno težo in trpijo zaradi posledic debelosti, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in srčne ali možganske kapi. Tudi v revnih državah se poleg izstradanja zaradi nedostopnosti živil pojavlja debelost, zaradi neprimerne prehrane s hranilno neprimernimi živili. Bogati del sveta bo moral odstopiti del živil, ki jih ne potrebuje, ljudem ki jih nimajo. Tako bomo lahko skrajšali transportne poti in nahranili ljudi, ki trpijo zaradi lakote in nepravilne prehrane.

https://www.business-standard.com/about/when-is-world-food-day

https://www.fao.org/world-food-day/about/en/

organizator šolske prehrane

Matej Pangerl

Deli novico na socialnih omrežjih!
Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on Twitter
(Skupno 65 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 

Več prispevkov iz Prehrana

 
 

Deli



 
 
 
 
 
Dostopnost